Britanski imperij je takrat dosegel svoj vrhunec in britanski delavski razred je dobil volilno pravico. Močno militarizirani blišč in formalnost kraljevskih obredij so združili z novo podobo "kraljevske družine" kot središča lojalnosti in javnega vzora.

Nov poudarek je bilo njeno službovanje družbi - od članov kraljevske družine oziroma od "firme", kot šaljivo pravijo samim sebi, so po novem pričakovali, da bodo sodelovali z javnimi in zasebnimi dobrodelnimi organizacijami. Tedanja dilema ostaja do današnjih dni: kako povezovati kraljevskost in navadnost, razkošni aristokratski življenjski slog in vrednote srednjega razreda, prestiž monarhije in povprečnost številnih njenih članov.

Za in proti
Privrženci dedne monarhije pravijo, da njen umik iz dnevnega oblikovanja politike zagotavlja kontinuiteto in dostojanstvenost položaju šefa države.

Njeni nasprotniki trdijo, da ponuja ustavni figov list, za katerim lahko ministrski predsedniki izvajajo na pol diktatorsko oblast. Kakorkoli že, javnomnenjske raziskave kažejo, da je večina Britancev za ohranitev monarhije.