v slovenščini    
Ostanimo v stiku
 
  sedanjost in prihodnost britanske monarhije ob 50. obletnici vladavine kraljice Elizabete II.    
 
Poglavarka cerkve
Kraljica je poglavarka državne cerkve (anglikanske cerkve in škotske cerkve). Dejansko pa izbere canteburyskega nadškofa - najvišjega cerkvenega dostojanstvenika anglikanske cerkve - s seznama, ki ji ga predlaga ministrski predsednik.  

Srečanje cerkvenih poglavarjev.
Srečanje cerkvenih poglavarjev - kraljica Elizabeta II. in papež Janez Pavel II. med srečanjem v Vatikanu oktobra 2000.

 

Braniteljica vere
Kraljičin naziv vključuje besedi "braniteljica vere". V tridesetih letih šestnajstega stoletja (po letu 1530) je vrsta zakonov, sprejeta v parlamentu, opredelila vlogo anglikanske cerkve in odnosa med njo in monarhom, ter privedla do angleške reformacije. Kralj Henrik VIII. je cerkev odcepil od rimokatoliške cerkve, papežu odrekel cerkvene in vse druge pravne pristojnosti in se namesto njega razglasil za poglavarja anglikanske cerkve.

Zveza cerkve in države se kaže tudi v tem, da so "duhovni lordi" (canteburyski in yorški nadškof ter 24 škofov) člani lordske zbornice, ter da morajo župniki priseči zvestobo kraljici.

 

 

 

Nadškofe in škofe imenuje kraljica po nasvetu ministrskega predsednika, ki se o predlogih predhodno posvetuje s cerkveno komisijo. Ob imenovanju prisežejo kraljici in ne morejo odstopiti s položaja brez njene odobritve.