BBC Online Network
 
Untitled Document
 
 
Africa
Americas
Asia-Pacific
Europe
Middle East
South Asia
BBC World Service
Learning English
BBC News
BBC Sport


Konec zgodovine...

Untitled Document

Od vojne...
...do hladne vojne
Odjuga
Partnerji

Digitalna prihodnost

Tako kot v primeru vecine urednistev v Bush Houseu, je tudi nastanek slovenskega urednistva neposredno povezan z drugo svetovno vojno. Prva oddaja v slovenscini je sla v eter aprila 1941, gonilna sila cez noc zbrane slovenske ekipe pa je bila Liza Hirsch. Med znanimi imeni srecamo tudi velikega slovenskega komparativista dr. Janka Lavrina, se bolj pa je menda znal pritegniti dr. Anton Kuhar, o katerem pravijo, da je bil vsaj tako blescec govornik kot je bil njegov brat Prezihov Voranc dober pisatelj. Poslusanje oddaj iz Londona v zasedeni Evropi ni bilo samo na pol prepovedano - kdor je kaj dal na glavo je London poslusal skrivaj, bodrilno besedo, ki mu je pomagala skozi tezke case, pa si je zapomnil vse zivljenje. Tudi med danasnjimi poslusalci v Sloveniji se se najdejo posamezniki, ki slovenske oddaje iz Londona poslusajo ze od vsega zacetka.

Od vojne...

BBC, ki je pred vojno oddajal v sedmih jezikih, je zaveznisko zmago leta 1945 razen v anglescini ze lahko oznanil v 46-tih jezikih, z ugledom radijske postaje, na katere verodostojnost se je mogoce zanesti. V naslednji, hladni vojni se je ta ugled se okrepil. Oddaje v slovenscini je v okviru urednistva za Jugoslavijo nadaljevala prva povojna generacija slovenskih glasov, ki jo je vojni vihar odlozil na zahodni strani zelezne zavese. Jedro urednistva so tvorili Dora Zebot, Anka Stuttard, Drago Lavrencic in zdaj ze pokojni Franjo Sekolec, vmes pa se dolga vrsta zunanjih sodelavcev - med njimi popularni duhovnik Ignacij Kunstelj, cigar tradicijo verskih nagovorov sta se leta kasneje nadaljevala nic manj priljubljena Ludvik Rot in Stanislav Cikanek.

...do hladne vojne

V razliko od sorodnih radijskih his na zahodu, BBC s svojo od vlade neodvisno urednisko politiko, hladne vojne ni skusal dobiti z ideoloskim ognjem in zveplom, temvec s pregovorno anglesko umirjenostjo. Tudi jugoslovansko in slovensko urednistvo sta bili vseskozi samo platforma za BBC-jev, ne pa za lasten pogled na svet, pa vendar se je celo v odjugi sedemdesetih letih zgodilo, da je eden od slovenskih clanov takratnega jugoslovanskega vrha med obiskom v Britaniji odklonil intervju za urednistvo rekoc: “Vi niste nasi prijatelji.”

Odjuga

To je bilo v času, ko iz Slovenije že dolgo ni bilo treba več bežati preko skritih alpskih prelazov, zaposlitev na BBC-ju neposredno iz Slovenije oz. Jugoslavije pa je bila zavestna poklicna odločitev, ki je po vrnitvi domov kvečjemu odpirala nova vrata.

Pesnik Veno Taufer je bil prvi Slovenec iz tedanje SFRJ, ki se je v drugi polovici šestdesetih let (1966 - 1969) pridružil slovenskemu uredništvu, leta 1969 je prišel Jože Plešnar in leto kasneje Mitja Meršol, oba še vedno aktivna novinarska veterana. Plešnar, ki je ostal do leta 1971, se je po dvanajstih letih novinarskega dela v Sloveniji, vrnil v slovensko uredništvo BBC- ija in ostal do leta 1998 kot član današnje četrte generacije, ki se ji je pridružila že peta generacija. Vmes so se pred BBC- jevimi mikrofoni zvrstili "obiskovalci", ki so ostali samo po en "mandat", med njimi vrhunski slovenski strokovnjak za staroangleško poezijo Marjan Strojan, slovenski "Bob Dylan" Tomaž Domicelj, ter bivši napovedovalec RTV Slovenija, sedanji urednik zunanjepolitične redakcije Dela Radovan Kozmos.

Partnerji

Prihodnost je zacela dobivati podobo leta 1990, z zacetkom satelitskega posredovanja oddaj v Slovenijo. Tedanja SFRJ je bila ze v prostem padu, vendar redno gostovanje tuje radijske postaje na frekvencah (ki so bile navsezadnje jugoslovanske), leto dni in pol pred proglasitvijo slovenske neodvisnosti se ni bilo nekaj samoumevnega. Brez dolocenega poklicnega avanturizma Alesa Kardelja in Sandija Pirsa, tedanjih urednikov radijskih postaj Glas Ljubljane in Studio D, bi projekt gotovo moral pocakati, tako pa se je redno sodelovanje z obema radijskima postajama pricelo ze januarja 1990. To je bil tudi prvi tovrstni korak katerekoli zahodne radijske hise v prostor vzhodno od crte Trst - Szczecin. Tudi danes, ko BBC-jeva evropska urednistva preko satelitov posredujejo svoje oddaje ne le desetinam lokalnih, ampak celo nekaterim nacionalnim radijskim postajam srednje in vzhodne Evrope, je slovensko urednistvo s petnajstimi vsakodnevnimi gostitelji glede na velikost svojega ciljnega obmocja proporcionalno se vedno med najbolj uspesnimi.

Digitalna prihodnost

Na obzorju pa so ze novi izzivi. Sistem DAB (digital audio broadcasting), ki bo poslusalcu omogocal sprejemanje satelitskih oddaj brez vmesnega gostitelja, je resda se na stopnji, na kateri je bila TV v zgodnjih 50-tih letih, toda digitalizacija slovenskih oddaj je ze uspesno zakljucen projekt. V slabih stiridesetih letih od prvega Telstarja do “slovenskega” EUTELSAT II-F6, se je satelitska telekomunikacija tako pocenila, da je ura radijskega programa na satelitu danes do desetkrat cenejsa kot ura na kratkovalovnem oddajniku. Ob tem dejstvu pac ni tezko predvideti kaksen bo mednarodni radio 21. stoletja.

Obe se preostali kratkovalovni dolzini slovenskih oddaj iz Londona sta dejansko ugasnili 1. aprila 1996, po petinpetdesetih letih neprekinjenega delovanja.

To ni bila prvoaprilska sala. Za BBC-jevo slovensko urednistvo se je tistega dne koncala preteklost in zacela prihodnost.

     
© BBC World Service
Bush House, Strand, London WC2B 4PH, UK.

BBC